• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) (omogoča zaposlovanje oseb s avtizmom v podporni obliki zaposlitve, zaščitni obliki zaposlitve, na običajnem trgu dela in delovno udejstvovanje v programih socialne vključenosti v primeru izdaje odločbe o nezaposljivosti)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zakon o osebni asistenci (ZOA)
• Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)

Omenjeni zakoni urejajo pravice in podporo pri zaposlovanju osebam s trajnimi okvarami ali posledicami telesne ali duševne bolezni, zaradi katerih imajo te osebe bistveno manjše možnosti za zaposlitev. Za reševanje zaposlitvene problematike oseb z avtizmom sta poleg Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pomembna še Zakon o socialnem vključevanju invalidov – ta zakon omogoča zaposlovanje oseb z avtizmom, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim to onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje; in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – po njem so osebe s avtizmom upravičene do pravic iz zakona na podlagi invalidnosti in drugih zakonsko določenih pogojev.

Osebe z avtizmom, ki imajo pridruženo motnjo v duševnem razvoju, se lahko vključijo v usposabljanje tudi v okviru tako imenovane socialnovarstvene storitve – Zaposlitev pod posebnimi pogoji, tisti z najhujšo prizadetostjo pa za delo v manjših skupinah z delovnim inštruktorjem. V tem primeru se za več informacij lahko obrnete na pristojni Center za socialno delo.

Socialnovarstvene storitve ureja Zakon o socialnem varstvu. V okviru Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (ReNPSV22–30) se ocenjuje, da je bilo v letu 2020, 3.617 oseb, ki so bile vključene v storitev, med njimi tudi osebe z avtizmom.

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se izpolnjujejo temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitve, ki tem osebam v skladu z njihovimi sposobnostmi daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.

Storitve so organizirane in se izvajajo tako, da uporabnikom omogočajo ohranjanje pridobljenih znanj ter širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti ter stimuliranje občutka koristnosti in samopotrditve. Storitev zagotavlja tudi druge oblike varstva, ki uporabnikom in njihovim družinam omogočajo delovno in socialno udejstvovanje.

Upravičenci do storitve so: odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju in odrasle osebe z več motnjami.

Osebam s avtizmom, urejen status invalida v Republiki Sloveniji prinaša priložnosti v smislu določenih pravice.

V Sloveniji je zaposlovanje oseb z avtizmom s statusom invalida sistemsko urejeno v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. S storitvami zaposlitvene rehabilitacije zagotavljajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije celostno obravnavo in pomoč osebam, ki imajo pri iskanju zaposlitve težave zaradi invalidnosti. V okviru Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov imajo tudi osebe s avtizmom priložnost, da skozi proces usposabljanja na konkretnem delovnem mestu in ostalih storitev zaposlitvene rehabilitacije (psihosocialna rehabilitacija) se preizkusijo na določenem delovnem mestu, se naučijo določenih delovnih spretnosti in veščin, ter gredo skozi proces ocene delovnih zmožnosti v okviru katere se izda odločba o podporni zaposlitvi, zaščitni zaposlitve ali odločbo o nezaposljivosti.

Osebe, ki nimajo dovolj delovne dobe, niso še bile zaposlene ali so bile zaposlene samo za kratek čas in imajo prisotne težave pri zaposlovanju (tudi osebe z avtizmom), si lahko uredijo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji. Za več informacij se lahko obrnete na pristojni Zavod RS za zaposlovanje in podate vlogo za storitve zaposlitvene rehabilitacije. Zaposlitveno rehabilitacijo ureja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI).

Zakon omogoča izvajanje storitev tako za zaposlene kot nezaposlene osebe. Izvajanje zaposlitvene rehabilitacije je opredeljeno kot javna služba v okviru mreže izvajalcev.

V Sloveniji obstaja 12 izvajalcev, ki so s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobili koncesijo za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije, in sicer: 

• Centerkontura d.o.o., 
• CRI Celje d.o.o., 
• Invalidsko podjetje Posočje d.o., 
• Ozara storitveno in invalidsko podjetje d.o.o, 
• Papilot Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja, 
• Racio, družba za razvoj človeškega kapitala d.o.o., 
• Šentprima − Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov, 
• Zavod Jelša − Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, 
• Zavod Ruj, 
• Zavod Vitis − Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, 
• ZIP center d.o.o., Podjetje za proizvodnjo, storitve, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, Želva .d.o.o. ter 
• 1 javni zavod  – Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA (Mreža izvajalcev rehabilitacije za obdobje 2014−2020, 2020).

Po ZZRZI (Ur. l. RS, št. 16/2007) je ta opredeljena kot:

• Pravica invalida do posameznih storitev zaposlitvene rehabilitacije v obsegu, na način in v trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu (13. člen ZZRZI), so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero (4. člen ZZRZI).
• Zaposlitvena rehabilitacija se financira iz proračuna Republike Slovenije, če je napotitelj v storitve zaposlitvene rehabilitacije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. V primeru, da je napotitelj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, delodajalec ali kdo drug, se storitve zaposlitvene rehabilitacije financirajo po veljavnem ceniku, ki velja od 1. junija 2006 − Sklep o cenah storitev zaposlitvene rehabilitacije in podpornih storitev.

Kot je zapisano v 2. členu ZZRZI (Ur. l. RS, št. 16/2007), je namen zakona povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Zakon zaposlitveno rehabilitacijo opredeljuje kot pravico invalida. To pomeni, da mora oseba, ki vstopa v zaposlitveno rehabilitacijo, imeti status invalidne osebe.

Običajno oseba status invalidne osebe pridobi preko tako imenovane storitve B − priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov in pomeni kompleksno timsko obravnavo, ki zajema oceno zdravstvenih dejavnikov; izobrazbeno-poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj; socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja; sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja; osebnosti in vedenja, sprejemanje invalidnosti, interesi in cilji; ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja ter opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja. Strokovni tim ugotavlja pri posamezniku zmožnosti, znanja, delovne navade in interese ter oviranosti, za katere na osnovi te ocene iščejo nadaljnje rešitve. Timi so sestavljeni različno, glede na posameznika, ki ga obravnavajo.

Mnenje je ključnega pomena za nadaljevanje procesa zaposlitvene rehabilitacije. Na osnovi mnenja tima se oblikuje rehabilitacijski načrt, ki določa vrsto, obseg, način in trajanje izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije. Rehabilitacijski načrt se med izvajanjem rehabilitacije lahko dopolnjuje ali spreminja.

Osebe so napotene v Zaposlitveno rehabilitacijo s strani Zavoda RS za zaposlovanje. V primeru, da svetovalke zaposlitve na ZRSZ opazijo, da ima določena oseba zaposlitvene ovire, jo lahko napotijo k rehabilitacijski svetovalki, kjer ta osebo dodatno motivira za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo. Oseba mora podati na Zavod RS za zaposlovanje vlogo za pridobitev statusa invalidne osebe in uveljavljanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Tako rehabilitacijski svetovalci in svetovalke na ZRSZ, kot izvajalci zaposlitvene rehabilitacije opažajo precejšnje težave pri motiviranju oseb za vključitev v proces rehabilitacije (tudi pri osebah z avtizmom). Dalj trajajoča brezposelnost in posledično mnogokrat tudi socialna izključenost so dodatne obremenilne situacije, ki zavirajo proces vključevanja v zaposlitveno rehabilitacijo. Poleg strahu osebe pred neznanim in novimi spremembami v življenju se temu pridruži še status invalidne osebe. Namreč osebe velikokrat zavračajo status invalidne osebe, saj zase menijo, da niso invalidi. Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji pa je pridobitev statusa invalidne osebe edini način, da oseba pridobi pravico do zaposlitvene rehabilitacije.

Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije in prav tako Zavod RS za zaposlovanje že nekaj časa opozarjamo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, na omenjeno problematiko.

Alternativa sedanjemu stanju bi bila podelitev samo pravice do storitev zaposlitvene rehabilitacije in ne tudi nujno statusa invalidne osebe.

Podporno zaposlovanje je oblika zaposlitve na običajnem trgu dela s podporo, ki je lahko psihosocialne, tehnične ali organizacijske narave.

ZRSZ izda odločbo o podporni zaposlitvi invalidom, za katere se presodi, da so se s strokovno, tehnično in osebno pomočjo, ki se zagotavlja zanje in za delodajalca in delovno okolje, sposobni vključiti v delovno okolje, pri čemer njihovo doseganje delovnih rezultatov ni nižje od 70 % po pravilniku o subvencijah. Do subvencije plače so upravičeni samo v primeru, ko je ugotovljeno, da kljub prilagoditvi delovnega mesta in nudenju ustreznih podpornih storitev ne morejo dosegati pričakovanih delovnih rezultatov njihovega delovnega mesta.

Podporno zaposlovanje prinaša vrsto finančnih in drugih spodbud za zaposlovanje invalidov, kot so subvencije plače invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju. Preseganje kvote pa prinaša oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in druge vzpodbude za zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest za invalide.

Primerna delovna mesta za invalide so vsa delovna mesta, na katerih ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja, invalidnost ni ovira za enakopravno opravljanje dela.

Delodajalcem je priporočeno, da pri planiranju zaposlovanja in zaposlovanju invalidov upoštevajo Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu.

Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, ki je prilagojeno njegovim delovnim sposobnostim in potrebam. Invalidu je prav tako nudena strokovna pomoč in spremljanje na delovnem mestu ali druge storitve glede na ugotovljene potrebe.

Največ zaščitenih delovnih mest zagotavljajo zaposlitveni centri, ki so ustanovljeni z namenom zaposlovanja invalidov na zaščitenih delovnih mestih. Tudi drugi delodajalci (npr. invalidska podjetja) lahko vzpostavijo določena delovna mesta, ki imajo obliko zaščitne zaposlitve, v kolikor imajo zaščitena delovna mesta ustrezno urejena znotraj sistematizacije delovnih mest.

Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V programe se vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, kar Zavod po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovi z odločbo o zaposljivosti iz prejšnjega člena, invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialno varstvene storitve. Programi socialne vključenosti se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije. Odločbo o nezaposljivosti in s tem pravico do vključevanja v programe socialne vključenosti izda Zavod RS za zaposlovanje, na predlog ocene o zaposljivosti izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Poskus povezovanja šolskega sistema in zaposlovanja za lažji prehod na trg dela. Za otroke in mladostnike z avtizmom je v Sloveniji vsaj delno poskrbljeno, tega pa ne moremo reči tudi za odrasle z avtizmom. In čeprav potrebujejo tudi odrasli z avtizmom  enako kot otroci prilagojeno pomoč in podporo v obliki celostnega pristopa, ki bi upošteval vse vidike njihovega življenja (socialni odnosi, zaposlovanje, samostojno življenje), so ti pogosto prepuščeni sami sebi ali so še vedno odvisni od staršev in nemalokrat celo po uspešno končanem šolanju tudi več let iščejo zaposlitev, saj so zaradi svojih posebnosti pogosto manj uspešni. Izkušnje iz prakse kažejo, da sta za te osebe ključnega pomena pravočasno prepoznavanje avtizma in usmeritev v ustrezne institucije, ki jim lahko pomagajo tako pri vstopu na trg dela kot na drugih področjih življenja (Brecelj, Demšar, Zovko in Bratuš, 2020). 

Podatkov o stopnji zaposlenosti oseb z avtizmom v Sloveniji nimamo. Težave pri zaposlovanju oseb s avtizmom kažejo tako na potrebo po usmerjeni specializirani obravnavi in podpori pri njihovem zaposlovanju. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov dobrih domačih praks zaposlovanja oseb z avtizmom. 

• Za reševanje zaposlitvene problematike oseb z avtizmom je pomembno, da načrtujemo njihovo zaposlitveno pot že pred vstopom na trg dela, torej že med njihovim izobraževanjem, saj je prehod iz šolskega sistema v sistem zaposlovanja pomemben in je pogosto zahteven korak za vsakega mladega. Za mlade s posebnimi potrebami, torej tudi za osebe s avtizmom, pa je to še posebej težavno. Dober zgled takšnega poklicnega usmerjanja že med šolanjem predstavlja projekt Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela, ki je namenjen zagotavljanju strokovne pomoči mladim ob prehodu iz šole v zaposlitev. Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se lahko vanj vključijo vsi, ki imajo ustrezno odločbo Zavoda RS za šolstvo in so stari do 29 let. Vključenim v projekt so na podlagi individualnega načrta prehoda na voljo različne vsebine, strokovni delavci pa se pri tem povezujejo s starši, svetovalnimi delavci, učitelji, centri za socialno delo, osebnimi zdravniki in drugimi institucijami, ki lahko vplivajo na uspešnost prehoda v zaposlitev. Iz razgovora s koordinatorji projekta povzemamo, da se je v prvih dveh letih projekta izkazalo, da so ena od skupin, ki potrebujejo na tem področju največ pomoči in strokovne podpore, ravno mladi z avtizmom. Strokovni delavci pri tem projektu poročajo o uspešnih primerih pomoči mladim z avtizmom. Projekt se tako vse bolj uveljavlja kot dober povezovalni člen med sistemom šolanja in sistemom zaposlovanja za mlade s posebnimi potrebami

(več na https://prehodmladih.si/) (Brecelj, Demšar, Zovko in Bratuš, 2020).

• Pomemben element pri povečanju participacije oseb z avtizmom na trgu dela je povezovanje različnih sistemov v določeni lokalni skupnosti, predvsem pa sistema izobraževanja in zaposlovanja. Šolski sistem predstavlja samo eno fazo priprave oseb z avtizmom na samostojno življenje in se mora nujno povezovati s trgom dela, da je lahko prehod po zaključku šolanja na trg dela uspešen. Glavni cilj izobraževanja je  usposobljenost za ustrezni poklic in posledično zaposlitev. Brez povezovanja različnih sektorjev (izobraževalni, zaposlitveni, gospodarski, NVO) pa je velikokrat ta prehod na trg dela za osebe z avtizmom neuspešen. 
• Posledično smo z vprašalnikom ugotavljali potrebe delodajalcev (stališča do zaposlovanja oseb z avtizmom, znanja delodajalcev o zaposlovanju oseb z avtizmom, pripravljenost delodajalcev na zaposlovanje oseb z avtizmom) z namenom lažjega socialnega vključevanja oseb z avtizmom v skupnost  ter enakopravno uveljavljanje njihovih pravic kot državljanov EU (pravica do dela). Le z naslavljanjem in predhodno dobrim poznavanjem potreb delodajalcev pri zaposlovanju oseb z avtizmom lahko uspešno zasledujemo zgoraj postavljen cilj.
• Analizo te raziskave o potrebah delodajalcev bomo kmalu objavili tukaj.